Moja gimnazija

Vsak učenec si slej ko prej postavi vprašanje, kam po osnovni šoli. Če je njegov odgovor gimnazija, se mu verjetno kaj kmalu zastavi tudi vprašanje, katera. Da bi bila izbira lažja, vam ponujamo nekaj iztočnic, zakaj ravno Aškerčeva.

Šola se nahaja v neposredni bližini mestnega središča. Obkrožena je z visokošolskimi ustanovami, Filozofsko fakulteto, Fakulteto za strojništvo, Naravoslovnotehniško fakulteto, Fakulteto za farmacijo, Fakulteto za arhitekturo, z južne strani jo obdaja staro rimsko obzidje.

Izvajamo gimnazijiski program izobraževanja, v katerega se lahko vpiše učenec, ki je uspešno končal osnovno šolo. Izobraževanje traja štiri leta in se zaključi z maturo. K nam prihajajo dijaki iz različnih osnovnošolskih okolij, njihova raznolikost nas bogati.

NAŠA VIZIJA

Skupaj z dijaki v sproščenem vzdušju ustvarjamo šolo za uspešne in zadovoljne ljudi.

Pouk

Pouk poteka v dopoldanskem času s pričetkom ob 7.30 in se konča večinoma ob 13.40. Pouk poteka v splošnih in specializiranih učilnicah. Dijaki imajo možnost obiskovati tudi individualne konzultacije, s starši sodelujemo prek rednih tedenskih in skupnih mesečnih govorilnih ur.

Tuji jeziki

V sklopu predmetnika vam ponujamo naslednje tuje jezike: angleščina, nemščina, italijanščina, francoščina in ruščina.

Krožki in druge dejavnosti

Poleg kvalitetnega pouka, ki je naša osnovna dejavnost, namenjamo veliko pozornosti tudi dejavnostim ob pouku. Na voljo so različni krožki in tečaji: tečaj ruščine, nemščine, italijanščine, debatni krožek, športni krožki. Dijaki uspešno tekmujejo v šolski ekipi Šolske impro lige, ustvarjajo v šolski gledališki skupini Mi tud. Organiziramo medpredmetne ekskurzije, tabore za nadarjene, tabore priprave na maturo, športna tekmovanja, sodelovanje na šolskih natečajih.

Knjižnica

Imamo prostorno in moderno urejeno knjižnico z bogato izbiro knjig za pouk in prosti čas. V čitalniškem prostoru lahko dijaki pripravljajo referate, pišejo domače naloge. Na šoli imamo učbeniški sklad, iz katerega si lahko dijaki izposodijo vse knjige, ki jih potrebujejo za pouk. Na voljo je tudi fotokopirnica. 

Statusi

Če se ukvarjate s športom, z glasbo, raziskovanjem, lahko zaprosite za status, ki vam omogoča, da se za ustno ocenjevanje znanja dogovorite z učitelji. 

Prehrana

Izbirate lahko med toplim, hladnim in vegetarijanskim obrokom. Malicate v času glavnega odmora v jedilnici. Jedilniki so mesečno objavljeni na oglasni deski in spletni strani šole. Dijaki lahko v skladu s predpisi uveljavljate pravico do subvencionirane malice.

Varnost

Naša šola je varovana z video nadzorom in ustreznim drugim varovanjem, torej ja za vašo in našo varnost dobro poskrbljeno. 

Sodobna oprema

V zadnjih letih smo temeljito prenovili nekatere učilnice in laboratorije. Učilnice so opremljene z računalniki in projektorji ter povezane z internetom. V vseh učilnicah imamo interaktivne table. Imamo tudi sodobno multimedijsko učilnico, v kateri izvajamo pouk pri različnih predmetih. 

Spletne učilnice

V zadnjih letih postaja vedno pomembnejše komuniciranje preko šolske spletne strani, na kateri vsakodnevno objavljamo novice, fotografije, obvestila, navodila, načrte, gradiva za dijake in vse druge informacije, pomembne za

dijake, starše in tudi širšo javnost. Preko spletne strani lahko dijaki vstopajo tudi v spletne učilnice.

Zgodovina šole

Šolska stavba nekdanje Državne obrtne šole na Aškerčevi cesti v Ljubljani je že od leta 1911 nudila prostor različnim izobraževalnim smerem. Z njo smo Slovenci s pomočjo takratnega ljubljanskega župana Ivana Hribarja in prvega ravnatelja Ivana Šubica dobili lastno srednješolsko ustanovo, kjer je bil učni jezik že od samega začetka slovenščina. Raznolikost programov je skušala dvigniti razvoj obrtnih in tehničnih panog na Kranjskem in v ostalih deželah Avstro-Ogrske monarhije, kjer je živel slovenski narod, na evropsko raven.

Prvi oddelki obrtne šole v takratni monarhiji so bili usmerjeni v stavbarstvo, mehansko-tehniško (kovinsko) obrt, stavbno in pohištveno mizarstvo, lesno in kameno kiparstvo, kot povsem avtonomni pa sta delovali še Javna risarska in modelirska šola ter Ženska obrtna šola.

Po končani 1. svetovni vojni se je leta 1920 šola v novi državi Kraljevini SHS preimenovala in preoblikovala v Tehniško srednjo šolo. Zvišal se je nivo pouka in izobrazbe, vendar dijaki tehniške šole, ki so uspešno zaključili šolanje, po takratni zakonodaji niso mogli nadaljevati šolanja na univerzi. V sklopu takratne ustanove so delovale: Državna tehniška šola z arhitektonsko-gradbenim, strojnim in elektrotehniškim odsekom, Državna delovodska šola z gradbenim, strojnim, elektroinstalaterskim, mizarskim in strugarskim oddelkom, Državna moška obrtna šola s kiparskim, rezbarskim, keramiškim in graverskim oddelkom, Državna ženska obrtna šola s tremi oddelki za krojenje, šivanje in vezenje ter Banovinska šola za glasbila.

Po 2. svetovni vojni je zavod nadaljeval s precej podobno usmeritvijo do leta 1959, ko so v stavbi začele samostojno delovati Tehniška šola za kemijsko, rudarsko, metalurško, lesno in papirniško stroko, Tehniška šola za strojno stroko in Šolske delavnice tehniških šol. Tehniška šola za elektrotehniško stroko pa se je preselila na Vegovo ulico, kjer se nahaja še danes.

Leta 1993 se je v sklopu tedanje Srednje kemijske šole v stavbi začel izvajati tudi program splošne gimnazije in od leta 1998 naprej tudi program tehniške gimnazije.

Leta 1998 je začel delovati Šolski center Ljubljana, Splošna in strokovna gimnazija je bila ena od štirih enot tega centra. Ostale enote centra so bile Srednja kemijska šola, Srednja lesarska šola in Srednja strojna šola.

Z novim ustanovitvenim aktom dne 2. 9. 2008 sta bili Srednja kemijska šola in Srednja strojna šola združeni v eno organizacijsko enoto, naša gimnazija pa je dobila ime Gimnazija Antona Aškerca.

Prihod v šolo je enostaven, tudi za dijake z mestnega obrobja in iz okoliških krajev. Do šole peljejo mestni avtobusi št. 1, 2, 3, 6, 9, 11, 19, 27 in medkrajevni avtobusi z Vrhnike in iz Grosupljega.
Dijaki, ki zaradi oddaljenosti ne morejo prihajati v šolo vsako jutro od doma, si lahko bivanje uredijo v dijaških domovih, s katerimi dobro sodelujemo.

Share by: